PISNO OCENJEVANJE ZNANJA
MATEMATIKA
ŠOLSKO LETO 2018/2019
6. RAZRED
DATUM
|
REALIZACIJA
|
|
|
Sreda, 21. 11. 2018
|
|
|
Sreda 13. 2. 2019
|
|
|
Sreda, 24. 4. 2019
|
7. RAZRED
DATUM
|
REALIZACIJA
|
|
|
Torek, 20. 11. 2018
|
|
|
Torek, 12. 2. 2019
|
|
|
Torek, 21. 5. 2019
|
8. RAZRED
DATUM
|
REALIZACIJA
|
|
|
Četrtek, 22. 11. 2018
|
|
|
Četrtek, 28. 2. 2019
|
|
|
Četrtek, 23. 5. 2019
|
9. RAZRED
DATUM
|
REALIZACIJA
|
|
|
Četrtek, 15. 11. 2018
|
|
|
Četrtek, 7. 2. 2019
|
|
|
Petek, 19. 4. 2019
|
Sprejeto na aktivu matematikov, avgust 2018.
KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI MATEMATIKI
v 6., 7., 8. in 9. razredu
CILJI
Minimalni
cilji so
dosežki praviloma vseh učencev/učenk na določeni razvojni stopnji in izhajajo
iz ciljev preverjanja in ocenjevanja. Učenec/učenka, ki te cilje doseže, naj bi
bil-a pozitivno ocenjen-a.
Srednji - temeljni
cilji zajemajo
najpomembnejše znanje, ki so pogoj za napredovanje, razumevanje in učenje novih
vsebin.
Zahtevnejši cilji niso nujni za uspešno napredovanje in
so pogosto tudi težji za razumevanje.
Za vse učence načrtujemo, obravnavamo in
želimo doseči vse minimalne in delno temeljne cilje.
PREVERJANJE
ZNANJA se
nanaša na to, kako učenec razume učne vsebine pred, med in ob koncu obravnave
vsebin. Za lažjo preglednost si bom zapisovala uspešnost učenca pri preverjanju
znanja (uspešno ali neuspešno ali dosežek točk in bom uspešnost upoštevala pri
ustnem ocenjevanju) in prinašanje stvari za delo (oznaka, da nima).
OCENJEVANJE
ZNANJA je
ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja po tem, ko je bila snov posredovana,
utrjena in je bilo preverjeno, kako so jo učenci razumeli in usvojili.
V celem šolskem letu dobi vsak učenec tri pisne
ocene in vsaj tri ustne ocene. Učenec lahko pridobi oceno tudi z drugo obliko ocenjevanja.
DOMAČE
NALOGE
Ob
koncu ocenjevalnega obdobja bom tudi upoštevala pri oceni sprotno delanje
domačih nalog, ki jih bom redno preverjala in si zapisovala.
DOLOČITEV ZAKLJUČNE OCENE
Skladno
s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v
devetletni osnovni šoli ob koncu leta učitelji oblikujemo zaključno oceno. Pri
oblikovanju zaključne ocene učitelji ocenimo, v
kolikšni meri učenec dosega cilje in standarde znanja,
opredeljene v učnem načrtu, in upoštevamo ocene,
ki jih je učenec/učenka prejel/a pri predmetu med šolskim letom. Končna ocena
je povzetek tudi celoletnega dela, pri njej se upošteva poleg ocen iz obeh
ocenjevalnih obdobij tudi sodelovanje pri rednem pouku, redno opravljanje
domačih nalog, urejenost zvezkov, prinašanje stvari za pouk in končno tudi
odnos do predmeta samega.
OCENJEVANJE PISNIH IZDELKOV
- Ocenjevanje pisnih izdelkov je
planirano 3x letno - učenci so pravočasno obveščeni (september).
- Za vsako ocenjevanje so določene
vsebine, ki jih pisno ocenjevanje zajema. Ker se vsebine pri matematiki
prepletajo, lahko pisno ocenjevanje vsebuje vsebine celotnega šolskega leta.
Učenci bodo pred vsakim pisnim ocenjevanjem seznanjeni z vsebinami in sklopi
pisnega ocenjevanja ter kriteriji ocenjevanja.
- V 8. in 9. razredu bodo preverjene in
ocenjevane tudi vsebine prejšnjega leta. V 8. razredu – sklop Obsegi in ploščine likov, v 9. razredu –
sklop Pitagorov izrek.
- Predhodno preverimo znanje z ustnim in
pisnim preverjanjem (lahko v več delih).
- Ocenjevalna lestvica in kriteriji so
obešeni v razredu in na spletni strani.
- Učenci, ki so bili nezadostno pisno
ocenjeni, morajo po dogovoru z učiteljem pristopiti k ustnemu ocenjevanju iz
istih vsebin.
- Učenci, ki niso pristopili k pisnemu
ocenjevanju, bodo pisno ocenjevanji takoj ko pridejo v šolo.
- Teden dni pred ocenjevalno konferenco
učenci ne pišejo izdelkov za oceno; izjema je le v primeru ponovitve
ocenjevanja pisnih izdelkov.
- Pisno ocenjevanje znanja se ponovi v
dveh primerih:
– če je v oddelku bilo doseženih
tretjina ali več negativnih ocen;
– če je bilo v nivojski učni skupini
doseženih polovica ali več negativnih ocen.
- Za
učence, ki imajo
po odločbi zahtevane
minimalne standarde iz
matematike, so oblikovani enaki
kriteriji za pisno ocenjevanje. V vsakem pisnem ocenjevanju je namreč do 65 %
minimalnih ciljev. Pri ocenjevanje upoštevamo prilagoditve ocenjevanja, ki so
zapisani v individualiziranem programu in če je potrebno učencem na posebnem
listu sestavimo naloge s temeljnimi in zahtevnejšimi cilji.
Pri pisnem ocenjevanju veljajo naslednji pragovi ocenjevanja:
ODSTOTEK
|
OCENA
|
91 – 100
|
5
|
79 – 90
|
4
|
64 – 78
|
3
|
50 – 63
|
2
|
0 – 49
|
1
|
Minimalni cilji: 50 – 65 % Temeljni - srednji cilji: 25 – 30 % Zahtevnejši cilji: 10 – 15 %
USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
- Ustno ocenjevanje je planirano vsaj 3x
letno (nenapovedani datumi spraševanja).
- Ustno ocenjevanje se prične po utrjevanju
in preverjanju znanj iz novih vsebin.
- Ocena se oblikuje s pomočjo vprašanj
oziroma nalog. Vsaka naloga ima tudi podvprašanja. Učenci imajo možnost
reševanja na list.
- Učenci so seznanjeni z možnimi
vprašanji in kriteriji ocenjevanja.
- Učenci rešujejo naloge, ki ustrezajo
učnemu načrtu za določen razred.
- Ustne ocene se pridobijo vsaj dva dni
pred redovalno konferenco v tekočem ocenjevalnem obdobju.
- Za
učence, ki imajo
po odločbi zahtevane
minimalne standarde iz
matematike, so oblikovani takšni
kriteriji ocenjevanje, ki jih načrtujemo v individualiziranem programu.
OPISNI KRITERIJI PRI USTNEM IN PISNEM OCENJEVANJU
OCENA: odlično 5
- minimalni, temeljni in zahtevnejši
cilji
Učenec:
Znanja povzema na njemu lasten način,
jih popolnoma samostojno povezuje z lastnimi primeri, jih zna zagovarjati in analizirati. Naloge rešuje
popolnoma samostojno, nekatere tudi na izviren način. Rešuje zahtevnejše
naloge urejeno, natančno in brez dodatne pomoči, se izraža jasno in tekoče, zna
izpeljati nove povezave in jih obrazložiti z ustreznimi primeri, se znajde v
novi situaciji in samostojno rešuje probleme, zna uporabljati definicije in
predstavljeno teorijo. Pri pouku aktivno sodeluje, za predmet kaže zanimanje in
uporablja dodatne vire.
Za dosego ocene 5 je potrebno dosegati tudi
zahtevnejše standarde.
OCENA: prav dobro 4
- minimalni, temeljni in delno
zahtevnejši cilji
Učenec:
Snov
razume, jo zna povezovati, išče
že svoje primere, pri znanju nima vrzeli. Pri reševanju težjih
nalog mu je
potrebna manjša pomoč, ki
jo zna dobro
izkoristiti. Razume zakonitosti in pravila in jih zna z minimalno
pomočjo razložiti, uporablja pravila in zakonitosti pri reševanju zahtevnejših
nalog. Uporaba strokovnih izrazov mu ne povzroča preveč težav. Znanje presega
temeljno znanje. Napake so redke in manj pomembne.
OCENA: dobro 3
- minimalni in temeljni cilji
Učenec:
Znanje, ki vključuje tudi delno
razumevanje, zna obnoviti, navaja že znane primere, pozna osnovne pojme, zna
našteti podatke in zakonitosti, pozna pomen podatkov. Znanje je
tolikšno, da lahko na
njem gradi temeljna
znanja. Preproste naloge
reši samostojno, pri zahtevnejših pa zna izkoristiti učiteljevo pomoč.
Učenec se izraža negotovo in nenatančno, pomanjkljivo, vendar z učiteljevo
pomočjo delno popravi napake ali pa tudi ne. V znanju ima manjše vrzeli, naloge
rešuje po učiteljevih navodilih ali po vzorcih v učbeniku in pokaže precejšnjo
marljivost.
OCENA: zadostno 2
- minimalni in delno temeljni cilji
Učenec:
Snovi
ne razume v
celoti, izražanje je
skromno, znanje le
skopo obnavlja brez poglobljenega razumevanja.
Zna rešiti le preproste naloge, delno razloži, opredeli, prikaže in
pogosto potrebuje učiteljevo pomoč. Pri reševanju nalog se pojavljajo pogoste
napake. Pri izražanju nespreten, nejasen, ne uporablja strokovnih izrazov.
Pozna določene elemente,
na katerih je možno
graditi minimalna znanja.
OCENA: nezadostno 1
Učenec:
prepozna nekatere
dele učne snovi,
vendar jih med
seboj zamenjuje. V ozadju
ni nobenega razumevanja
in se ne
zna izraziti. Preproste
naloge ne zna samostojno rešiti. Se ne znajde niti ob
učiteljevi pomoči, ni marljiv, vrzeli v znanju je toliko, da v prihodnjem
šolskem letu ne bi mogel uspešno napredovati v učni snovi, ne kaže interesa za
predmet, je brezbrižen in kljub učiteljevi pomoči ni napredoval v znanju.
Učenec mora za zadostno oceno
samostojno odgovoriti na vsa vprašanja, ki preverjajo in ocenjujejo minimalne
standarde znanja. Minimalni standardi znanja opredeljujejo znanja, ki so
potrebna za napredovanje v naslednji razred. Učenec, ki jih doseže, je pozitivno ocenjen.
UKREPI V IZJEMNIH SITUACIJAH
V izogib morebitnim kršitvam, ki bi se lahko pojavile pri
postopku ocenjevanja, smo učiteljice matematike sprejele naslednje
sklepe:
- V
primeru kršitev učenca pri pisnem ocenjevanju znanja (kakršnokoli sodelovanje s
sošolci, obračanje po razredu, pogovor, uporaba nedovoljenih pripomočkov...) se
učenca prvič opozori, drugič pa se mu pisno ocenjevanje odvzame. Pri
vrednotenju izdelka ocenimo tisto, kar je učenec napisal do odvzema, ne glede
na to, koliko časa je učenec pisal.
- Če
učenec odda prazno pisno ocenjevanje, s tem ne pokaže doseganja minimalnih
ciljev. Učitelj takšno nalogo ovrednoti z nezadostno oceno.
-
Učenci so po končanem pisanju pisnega ocenjevanje slednjo dolžni oddati
učitelju, da jo ta lahko oceni. Učitelj vsakokrat preveri, ali so mu pisno
ocenjevanje oddali vsi učenci. Če se izkaže, da učenec ni oddal, s tem ni
pokazal doseganja minimalnih ciljev in je ocenjen z oceno negativno.
-
Učenec ne more odkloniti ustnega spraševanja, če le to poteka skladno s
Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v
9-letni OŠ. Če zavrne spraševanje, mu učitelj zastavi predvidena vprašanja. Če
učenec na vprašanja ne odgovarja, ne pokaže doseganja minimalnih ciljev in je
zaradi tega ocenjen z negativno oceno.
PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IN IZVEDBA
TEKMOVANJ
Izvedli bomo tekmovanja s področja matematike.
Učenci se bodo na tekmovanje pripravljali pri interesni uri, pri pouku
matematike in individualno doma.
INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI - DOPOLNILNI POUK
Za učence, ki imajo težave z doseganjem minimalnih
ciljev, bomo izvajali dopolnilni pouk. Učitelj si udeležbo na dopolnilnem pouku
sproti zapisuje.
UPORABA DIDAKTIČNIH UČNIH PRIPOMOČKOV
Prosojnice, računalnik, interaktivna tabla, žepno
računalo, didaktične igre, modeli številski trak, učni listi, geometrijski
modeli.
INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA
Učencem
glede na zmožnosti
in druge posebnosti
prilagajamo pouk matematike
tako v fazah načrtovanja, organizacije in izvedbe
kot pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Izvaja se kot notranja,
fleksibilna ali delna zunanja diferenciacija v obstoječih
izvedbenih oblikah. Pri tem smo še
posebej pozorni na specifične
skupine in posameznike.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Namen
medpredmetnega povezovanje je
usposobiti učence uporabljati
in povezovati znanja
ter razvijati ustvarjalnost. Zmožnost
prenosljivosti znanja oblikuje osebnost, ki
se lahko sooča z različnimi
izzivi, hkrati pa zmožnost povezovanja različnih znanj in spretnosti prispeva k
večji kulturni in etični zavesti posameznika.
Medpredmetne povezave lahko
uresničujemo/izvajamo:
a) kot
reševanje interdisciplinarnih problemov;
b) kot
učenje in uporabo procesnih znanj
(npr. iskanje virov, oblikovanje poročila ali miselnega
vzorca, govorni nastop idr.);
c) z
obravnavo pojmov iz
različnih predmetnih perspektiv
(konceptualna raven).
Pri
pouku matematike učenci tudi
na osnovi izkušenj
in spoznanj iz
drugih predmetov obravnavajo ključne pojme
z različnih vidikov
z namenom poglabljanja
in razumevanja pojmov
(npr. merjenje časa pri
telovadbi, preračunavanje receptov pri
gospodinjstvu). Primeri služijo kot pomembni
zgledi, ki so
namenjeni razumevanju matematike
in osmišljanju matematičnih vsebin.
Medpredmetno
povezovanje uresničujemo pri
pouku matematike in tudi
v okviru naravoslovnih, kulturnih, projektnih,
tehniških dni ter
pri drugih šolskih
dejavnostih, ki potekajo
na šoli. V
okviru medpredmetnega povezovanja učenci uporabljajo
informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (npr. različne računalniške
programe), izdelajo statistično
raziskavo (družboslovni in
naravoslovni predmeti) ali npr. v povezavi z likovno vzgojo izrazno
preiskavo (npr. simetrija v naravi, zlati rez).
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ZA 6.
RAZRED
Učenec:
•
prepozna, opiše in nariše medsebojno lego točke in premice ter dveh
premic,
•
pozna krog in krožnico ter ju nariše,
•
nariše kot in ga izmeri,
•
uporablja ustrezne oznake za kote (< ABC, < V, α)
•
primerja kote po velikosti,
•
uporablja merilne instrumente,
•
nariše simetrične elemente in določi simetralo,
•
oceni, meri, primerja količine,
•
izmerjene količine zapiše z decimalnim zapisom,
•
izmeri površino in prostornino kocke in kvadra,
•
rešuje naloge, povezane z obsegom in ploščino pravokotnika/kvadrata,
•
bere in piše naravna števila ter števila smiselno zaokroži,
•
pisno računa v množici naravnih števil,
•
v številskem izrazu upošteva vrstni red računskih operacij,
•
izračuna a/b od c (c je večkratnik števila b),
•
desetiški ulomek zapiše z decimalno številko in obratno,
•
dano decimalno število upodobi na številski premici,
•
primerja decimalna števila in računa z njimi (do tri decimalna mesta),
•
sklepa iz enote na množino,
•
reši enačbo,
•
zbere podatke, jih prikaže v preglednici in s prikazi ter prikaze
prebere,
•
reši matematični problem in problem z življenjsko situacijo.
MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ZA 7.
RAZRED
Učenec:
•
poimenuje trikotnik glede na stranice in kote, v trikotniku nariše vsaj
eno višino,
•
pozna vsoto notranjih kotov v trikotniku in lastnost uporabi,
•
načrta trikotnik s podatki: s-s-s, s-k-s, k-s-k in ga označi,
•
izračuna obseg in ploščino trikotnika (celoštevilski merski podatki),
•
poimenuje, označi in načrta štirikotnike (paralelogram, romb) in pozna
njihove lastnosti,
•
izračuna obseg in ploščino štirikotnikov (paralelograma in romba),
•
nariše zrcalno sliko točke, daljice in trikotnika glede na premico
oziroma točko,
•
uporablja šestilo pri načrtovanju simetrale daljice in kota,
•
poišče skupne delitelje in skupne večkratnike dveh števil,
•
primerja ulomke po velikosti; ulomek krajša in razširi z danim številom,
ulomka razširi na skupni imenovalec,
•
ulomek zapiše kot celi del in ulomek, ki je manjši od ena, ter
obratno,
•
sešteva, odšteva, množi in deli ulomke,
•
ulomek zapiše z decimalnim zapisom in obratno,
•
v številskem izrazu upošteva vrstni red računskih operacij (z največ
tremi računskimi operacijami),
•
pri računanju z ulomki uporablja žepno računalo,
•
izračuna p % od a,
•
sklepa iz množine na enoto in obratno,
•
reši enačbe in neenačbe s premislekom ali diagramom,
•
v koordinatni mreži upodobi točko in odčita njuni koordinati,
•
interpretira podatke, prikazane s preglednico ali diagramom,
•
zbere podatke in jih prikaže z računalniško preglednico,
• reši
matematični problem in problem z življenjsko situacijo.
MINIMALNI
STANDARDI ZNANJA ZA 8. RAZRED
Učenec:
• uporablja
cela in racionalna števila v življenjskih situacijah,
•
poišče nasprotno in obratno vrednost števila,
•
primerja in ureja cela števila,
•
izračuna vrednost številskega izraza s celimi in racionalnimi števili (z
največ tremi računskimi operacijami),
•
upošteva prednost računskih operacij v izrazu,
•
uporablja žepno računalo za izračun vrednosti številskega izraza,
•
potencira cela in racionalna števila,
• pozna
kvadratni koren popolnega kvadrata (do števila20),
•
sešteva, odšteva in množi enočlenike,
•
izračuna vrednost izraza s spremenljivko, če je znana vrednost
spremenljivke,
• množi
enočlenik z dvočlenikom,
• v
koordinatni mreži upodobi točko, narisani točki odčita koordinati,
•
prepozna odvisnost količin,
• pozna
in uporablja lastnosti premega sorazmerja,
• bere
podatke iz različnih prikazov in jih uredi v preglednici,
• pozna
lastnosti večkotnika in ga opiše,
•
izračuna obseg in ploščino kroga,
•
uporablja Pitagorov izrek,
•
izdela model kocke in kvadra,
•
izračuna površino in prostornino kocke in kvadra,
•
uporablja skico pri reševanju geometrijskih nalog,
• reši
matematični problem in problem z življenjsko situacijo.
MINIMALNI
STANDARDI ZNANJA ZA 9. RAZRED
Učenec:
• množi
dvočlenik z dvočlenikom, kvadrira dvočlenik in poenostavi izraz,
•
izpostavi skupni faktor v algebrskem izrazu,
•
prepozna linearno enačbo in reši s preoblikovanjem v ekvivalentne
enačbe,
•
izrazi neznanko iz matematičnih formul,
• reši
besedilno nalogo z uporabo lastnosti premega sorazmerja,
•
nariše graf premega sorazmerja,
•
prepozna zapis linearne funkcije, pozna vlogo smernega koeficienta in
začetne vrednosti,
•
nariše graf linearne funkcije,
•
izračuna neznani člen sorazmerja,
•
prepozna podobne like,
•
načrtuje podobne trikotnike,
•
daljico deli v zahtevanem razmerju,
• opiše
medsebojno lego geometrijskih elementov v prostoru (točka, premica, ravnina),
•
prepozna, opiše in skicira geometrijska telesa,
•
izračuna površino in prostornino prizme, valja in stožca,
•
pripravi in izvede anketo ter rezultate prikaže in interpretira,
• reši
matematični problem in problem z življenjsko situacijo.
Sprejeto na sestanku aktiva avgusta 2017.
Kriteriji ocenjevanja pri matematiki s tega
dne veljajo dokler ne sprejmemo novega.
Aktiv učiteljev matematike:
Mateja Očko
Marija Kovačič
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.