OCENJEVANJE

PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

MATEMATIKA

ŠOLSKO LETO 2018/2019

6. RAZRED

	DATUM	REALIZACIJA
PISNO OCENJEVANJE	Sreda, 21. 11. 2018
PISNO OCENJEVANJE	Sreda 13. 2. 2019
PISNO OCENJEVANJE	Sreda, 24. 4. 2019

7. RAZRED

	DATUM	REALIZACIJA
PISNO OCENJEVANJE	Torek,  20. 11. 2018
PISNO OCENJEVANJE	Torek, 12. 2. 2019
PISNO OCENJEVANJE	Torek, 21. 5. 2019

8. RAZRED

	DATUM	REALIZACIJA
PISNO OCENJEVANJE	Četrtek, 22. 11. 2018
PISNO OCENJEVANJE	Četrtek,  28. 2. 2019
PISNO OCENJEVANJE	Četrtek, 23. 5. 2019

9. RAZRED

	DATUM	REALIZACIJA
PISNO OCENJEVANJE	Četrtek, 15. 11. 2018
PISNO OCENJEVANJE	Četrtek, 7. 2. 2019
PISNO OCENJEVANJE	Petek, 19. 4. 2019

Sprejeto na aktivu matematikov, avgust 2018.

KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI MATEMATIKI

v 6., 7., 8. in 9. razredu

CILJI

Minimalni cilji so dosežki praviloma vseh učencev/učenk na določeni razvojni stopnji in izhajajo iz ciljev preverjanja in ocenjevanja. Učenec/učenka, ki te cilje doseže, naj bi bil-a pozitivno ocenjen-a.

Srednji - temeljni cilji zajemajo najpomembnejše znanje, ki so pogoj za napredovanje, razumevanje in učenje novih vsebin.

Zahtevnejši cilji niso nujni za uspešno napredovanje in so pogosto tudi težji za razumevanje.

Za vse učence načrtujemo, obravnavamo in želimo doseči vse minimalne in delno temeljne cilje.

PREVERJANJE ZNANJA se nanaša na to, kako učenec razume učne vsebine pred, med in ob koncu obravnave vsebin. Za lažjo preglednost si bom zapisovala uspešnost učenca pri preverjanju znanja (uspešno ali neuspešno ali dosežek točk in bom uspešnost upoštevala pri ustnem ocenjevanju) in prinašanje stvari za delo (oznaka, da nima).

OCENJEVANJE ZNANJA je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja po tem, ko je bila snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno, kako so jo učenci razumeli in usvojili.

V celem šolskem letu dobi vsak učenec tri pisne ocene in vsaj tri ustne ocene. Učenec lahko pridobi oceno tudi z drugo obliko ocenjevanja.

DOMAČE NALOGE

Ob koncu ocenjevalnega obdobja bom tudi upoštevala pri oceni sprotno delanje domačih nalog, ki jih bom redno preverjala in si zapisovala.

DOLOČITEV ZAKLJUČNE OCENE

Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli ob koncu leta učitelji oblikujemo zaključno oceno. Pri oblikovanju zaključne ocene učitelji ocenimo, v kolikšni meri učenec dosega cilje in standarde znanja, opredeljene v učnem načrtu, in upoštevamo ocene, ki jih je učenec/učenka prejel/a pri predmetu med šolskim letom. Končna ocena je povzetek tudi celoletnega dela, pri njej se upošteva poleg ocen iz obeh ocenjevalnih obdobij tudi sodelovanje pri rednem pouku, redno opravljanje domačih nalog, urejenost zvezkov, prinašanje stvari za pouk in končno tudi odnos do predmeta samega.

OCENJEVANJE PISNIH IZDELKOV

-    Ocenjevanje pisnih izdelkov je planirano 3x letno - učenci so pravočasno obveščeni (september).

-  Za vsako ocenjevanje so določene vsebine, ki jih pisno ocenjevanje zajema. Ker se vsebine pri matematiki prepletajo, lahko pisno ocenjevanje vsebuje vsebine celotnega šolskega leta. Učenci bodo pred vsakim pisnim ocenjevanjem seznanjeni z vsebinami in sklopi pisnega ocenjevanja ter kriteriji ocenjevanja.

-    V 8. in 9. razredu bodo preverjene in ocenjevane tudi vsebine prejšnjega leta. V 8. razredu –  sklop Obsegi in ploščine likov, v 9. razredu – sklop Pitagorov izrek.

-    Predhodno preverimo znanje z ustnim in pisnim preverjanjem (lahko v več delih).

-    Ocenjevalna lestvica in kriteriji so obešeni v razredu in na spletni strani.

-    Učenci, ki so bili nezadostno pisno ocenjeni, morajo po dogovoru z učiteljem pristopiti k ustnemu ocenjevanju iz istih vsebin.

-    Učenci, ki niso pristopili k pisnemu ocenjevanju, bodo pisno ocenjevanji takoj ko pridejo v šolo.

-   Teden dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno; izjema je le v primeru ponovitve ocenjevanja pisnih izdelkov.

-    Pisno ocenjevanje znanja se ponovi v dveh primerih:

–      če je v oddelku bilo doseženih tretjina ali več negativnih ocen;

–      če je bilo v nivojski učni skupini doseženih polovica ali več negativnih ocen.

-    Za  učence,  ki  imajo  po  odločbi  zahtevane  minimalne  standarde  iz  matematike,  so oblikovani enaki kriteriji za pisno ocenjevanje. V vsakem pisnem ocenjevanju je namreč do 65 % minimalnih ciljev. Pri ocenjevanje upoštevamo prilagoditve ocenjevanja, ki so zapisani v individualiziranem programu in če je potrebno učencem na posebnem listu sestavimo naloge s temeljnimi in zahtevnejšimi cilji.

Pri pisnem ocenjevanju veljajo naslednji pragovi ocenjevanja:

ODSTOTEK	OCENA
91 – 100	5
79 – 90	4
64 – 78	3
50 – 63	2
0 – 49	1

Minimalni cilji: 50 – 65 %                  Temeljni - srednji cilji: 25 – 30 %                    Zahtevnejši cilji: 10 – 15 %

USTNO OCENJEVANJE ZNANJA

-    Ustno ocenjevanje je planirano vsaj 3x letno (nenapovedani datumi spraševanja).

-    Ustno ocenjevanje se prične po utrjevanju in preverjanju znanj iz novih vsebin.

-    Ocena se oblikuje s pomočjo vprašanj oziroma nalog. Vsaka naloga ima tudi podvprašanja. Učenci imajo možnost reševanja na list.

-    Učenci so seznanjeni z možnimi vprašanji in kriteriji ocenjevanja.

-    Učenci rešujejo naloge, ki ustrezajo učnemu načrtu za določen razred.

-    Ustne ocene se pridobijo vsaj dva dni pred redovalno konferenco v tekočem ocenjevalnem obdobju.

-    Za  učence,  ki  imajo  po  odločbi  zahtevane  minimalne  standarde  iz  matematike,  so oblikovani takšni kriteriji ocenjevanje, ki jih načrtujemo v individualiziranem programu.

OPISNI KRITERIJI PRI USTNEM  IN PISNEM OCENJEVANJU

OCENA: odlično 5

- minimalni, temeljni in zahtevnejši cilji

Učenec:

Znanja povzema na njemu lasten način, jih popolnoma samostojno povezuje z lastnimi primeri, jih  zna zagovarjati in analizirati. Naloge  rešuje  popolnoma samostojno, nekatere tudi na izviren način. Rešuje zahtevnejše naloge urejeno, natančno in brez dodatne pomoči, se izraža jasno in tekoče, zna izpeljati nove povezave in jih obrazložiti z ustreznimi primeri, se znajde v novi situaciji in samostojno rešuje probleme, zna uporabljati definicije in predstavljeno teorijo. Pri pouku aktivno sodeluje, za predmet kaže zanimanje in uporablja dodatne vire.

Za dosego ocene 5 je potrebno dosegati tudi zahtevnejše standarde.

OCENA: prav dobro 4

- minimalni, temeljni in delno zahtevnejši cilji

Učenec:

Snov  razume,  jo  zna povezovati,  išče  že  svoje primere, pri  znanju nima vrzeli. Pri reševanju  težjih  nalog  mu  je  potrebna manjša  pomoč,  ki  jo  zna  dobro  izkoristiti. Razume zakonitosti in pravila in jih zna z minimalno pomočjo razložiti, uporablja pravila in zakonitosti pri reševanju zahtevnejših nalog. Uporaba strokovnih izrazov mu ne povzroča preveč težav. Znanje presega temeljno znanje. Napake so redke in manj pomembne.

OCENA: dobro 3

- minimalni in temeljni cilji

Učenec:

Znanje, ki vključuje tudi delno razumevanje, zna obnoviti, navaja že znane primere, pozna osnovne pojme, zna našteti podatke in zakonitosti, pozna pomen podatkov. Znanje  je  tolikšno, da  lahko  na  njem  gradi  temeljna  znanja.  Preproste  naloge  reši samostojno, pri zahtevnejših pa zna izkoristiti učiteljevo pomoč. Učenec se izraža negotovo in nenatančno, pomanjkljivo, vendar z učiteljevo pomočjo delno popravi napake ali pa tudi ne. V znanju ima manjše vrzeli, naloge rešuje po učiteljevih navodilih ali po vzorcih v učbeniku in pokaže precejšnjo marljivost.

OCENA: zadostno 2

- minimalni in delno temeljni cilji

Učenec:

Snovi  ne  razume  v  celoti,  izražanje  je  skromno,  znanje  le  skopo  obnavlja  brez poglobljenega  razumevanja.  Zna rešiti le preproste naloge, delno razloži, opredeli, prikaže in pogosto potrebuje učiteljevo pomoč. Pri reševanju nalog se pojavljajo pogoste napake. Pri izražanju nespreten, nejasen, ne uporablja strokovnih izrazov. Pozna  določene  elemente,  na  katerih  je možno  graditi minimalna znanja.

OCENA: nezadostno 1 

Učenec:

prepozna  nekatere  dele  učne  snovi,  vendar  jih  med  seboj  zamenjuje.  V ozadju  ni  nobenega  razumevanja  in  se  ne  zna  izraziti.  Preproste  naloge  ne  zna samostojno rešiti. Se ne znajde niti ob učiteljevi pomoči, ni marljiv, vrzeli v znanju je toliko, da v prihodnjem šolskem letu ne bi mogel uspešno napredovati v učni snovi, ne kaže interesa za predmet, je brezbrižen in kljub učiteljevi pomoči ni napredoval v znanju.

Učenec mora za zadostno oceno samostojno odgovoriti na vsa vprašanja, ki preverjajo in ocenjujejo minimalne standarde znanja. Minimalni standardi znanja opredeljujejo znanja, ki so potrebna za napredovanje v naslednji razred. Učenec, ki  jih doseže, je pozitivno ocenjen.

UKREPI V IZJEMNIH SITUACIJAH

 V izogib morebitnim kršitvam, ki bi se lahko pojavile pri postopku ocenjevanja, smo učiteljice matematike sprejele naslednje sklepe: 

- V primeru kršitev učenca pri pisnem ocenjevanju znanja (kakršnokoli sodelovanje s sošolci, obračanje po razredu, pogovor, uporaba nedovoljenih pripomočkov...) se učenca prvič opozori, drugič pa se mu pisno ocenjevanje odvzame. Pri vrednotenju izdelka ocenimo tisto, kar je učenec napisal do odvzema, ne glede na to, koliko časa je učenec pisal.

- Če učenec odda prazno pisno ocenjevanje, s tem ne pokaže doseganja minimalnih ciljev. Učitelj takšno nalogo ovrednoti z nezadostno oceno.

- Učenci so po končanem pisanju pisnega ocenjevanje slednjo dolžni oddati učitelju, da jo ta lahko oceni. Učitelj vsakokrat preveri, ali so mu pisno ocenjevanje oddali vsi učenci. Če se izkaže, da učenec ni oddal, s tem ni pokazal doseganja minimalnih ciljev in je ocenjen z oceno negativno.

- Učenec ne more odkloniti ustnega spraševanja, če le to poteka skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni OŠ. Če zavrne spraševanje, mu učitelj zastavi predvidena vprašanja. Če učenec na vprašanja ne odgovarja, ne pokaže doseganja minimalnih ciljev in je zaradi tega ocenjen z negativno oceno.

PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IN IZVEDBA TEKMOVANJ

Izvedli bomo tekmovanja s področja matematike. Učenci se bodo na tekmovanje pripravljali pri interesni uri, pri pouku matematike in individualno doma.

INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI - DOPOLNILNI POUK

Za učence, ki imajo težave z doseganjem minimalnih ciljev, bomo izvajali dopolnilni pouk. Učitelj si udeležbo na dopolnilnem pouku sproti zapisuje.

UPORABA DIDAKTIČNIH UČNIH PRIPOMOČKOV

Prosojnice, računalnik, interaktivna tabla, žepno računalo, didaktične igre, modeli številski trak, učni listi, geometrijski modeli.

INDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA 

Učencem  glede  na  zmožnosti  in  druge  posebnosti  prilagajamo  pouk  matematike  tako  v  fazah načrtovanja, organizacije in izvedbe kot pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Izvaja se kot notranja, fleksibilna  ali delna  zunanja diferenciacija  v obstoječih  izvedbenih oblikah. Pri  tem  smo  še posebej pozorni  na  specifične  skupine  in  posameznike.

MEDPREDMETNE POVEZAVE 

Namen  medpredmetnega  povezovanje  je  usposobiti  učence  uporabljati  in  povezovati  znanja  ter razvijati  ustvarjalnost.  Zmožnost  prenosljivosti  znanja  oblikuje osebnost,  ki  se  lahko sooča z različnimi izzivi, hkrati pa zmožnost povezovanja različnih znanj in spretnosti prispeva k večji kulturni in etični zavesti posameznika. 

Medpredmetne povezave lahko uresničujemo/izvajamo: 

a)  kot reševanje interdisciplinarnih problemov; 

b)  kot učenje  in uporabo procesnih  znanj  (npr.  iskanje  virov, oblikovanje poročila  ali miselnega

vzorca, govorni nastop idr.);

c)       z  obravnavo  pojmov  iz  različnih  predmetnih  perspektiv  (konceptualna  raven). 

Pri  pouku matematike  učenci  tudi  na  osnovi  izkušenj  in  spoznanj  iz  drugih  predmetov  obravnavajo ključne  pojme  z  različnih  vidikov  z  namenom  poglabljanja  in  razumevanja  pojmov  (npr. merjenje  časa  pri  telovadbi,  preračunavanje  receptov  pri  gospodinjstvu).  Primeri služijo  kot pomembni  zgledi,  ki  so  namenjeni  razumevanju  matematike  in  osmišljanju  matematičnih vsebin.

Medpredmetno  povezovanje  uresničujemo  pri  pouku matematike  in  tudi  v  okviru naravoslovnih, kulturnih,  projektnih,  tehniških  dni  ter  pri  drugih  šolskih  dejavnostih,  ki  potekajo  na  šoli.  V  okviru medpredmetnega povezovanja učenci uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (npr. različne  računalniške  programe),  izdelajo  statistično  raziskavo  (družboslovni  in  naravoslovni predmeti) ali npr. v povezavi z likovno vzgojo izrazno preiskavo (npr. simetrija v naravi, zlati rez).

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ZA 6. RAZRED

Učenec:

•  prepozna, opiše in nariše medsebojno lego točke in premice ter dveh premic, 

•  pozna krog in krožnico ter ju nariše,

•  nariše kot in ga izmeri, 

•  uporablja ustrezne oznake za kote (< ABC, < V, α)

•  primerja kote po velikosti, 

•  uporablja merilne instrumente,

•  nariše simetrične elemente in določi simetralo,

•  oceni, meri, primerja količine, 

•  izmerjene količine zapiše z decimalnim zapisom,

•  izmeri površino in prostornino kocke in kvadra,

•  rešuje naloge, povezane z obsegom in ploščino pravokotnika/kvadrata,

•  bere in piše naravna števila ter števila smiselno zaokroži, 

•  pisno računa v množici naravnih števil,

•  v številskem izrazu upošteva vrstni red računskih operacij,

•  izračuna a/b od c (c je večkratnik števila b),

•  desetiški ulomek zapiše z decimalno številko in obratno, 

•  dano decimalno število upodobi na številski premici, 

•  primerja decimalna števila in računa z njimi (do tri decimalna mesta),

•  sklepa iz enote na množino,

•  reši enačbo, 

•  zbere podatke, jih prikaže v preglednici in s prikazi ter prikaze prebere, 

•  reši matematični problem in problem z življenjsko situacijo.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ZA 7. RAZRED

Učenec:

•  poimenuje trikotnik glede na stranice in kote, v trikotniku nariše vsaj eno višino,

•  pozna vsoto notranjih kotov v trikotniku in lastnost uporabi, 

•  načrta trikotnik s podatki: s-s-s, s-k-s, k-s-k in ga označi, 

•  izračuna obseg in ploščino trikotnika (celoštevilski merski podatki),

•  poimenuje, označi in načrta štirikotnike (paralelogram, romb) in pozna njihove lastnosti, 

•  izračuna obseg in ploščino štirikotnikov (paralelograma in romba),

•  nariše zrcalno sliko točke, daljice in trikotnika glede na premico oziroma točko, 

•  uporablja šestilo pri načrtovanju simetrale daljice in kota,

•  poišče skupne delitelje in skupne večkratnike dveh števil,

•  primerja ulomke po velikosti; ulomek krajša in razširi z danim številom, ulomka razširi na skupni imenovalec,

•  ulomek zapiše kot celi del in ulomek, ki je manjši od ena, ter obratno, 

•  sešteva, odšteva, množi in deli ulomke, 

•  ulomek zapiše z decimalnim zapisom in obratno, 

•  v številskem izrazu upošteva vrstni red računskih operacij (z največ tremi računskimi operacijami), 

•  pri računanju z ulomki uporablja žepno računalo,

•  izračuna p % od a, 

•  sklepa iz množine na enoto in obratno,

•  reši enačbe in neenačbe s premislekom ali diagramom,

•  v koordinatni mreži upodobi točko in odčita njuni koordinati, 

•  interpretira podatke, prikazane s preglednico ali diagramom, 

•  zbere podatke in jih prikaže z računalniško preglednico, 

•  reši matematični problem in problem z življenjsko situacijo.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ZA 8. RAZRED

Učenec:

•  uporablja cela in racionalna števila v življenjskih situacijah,

•  poišče nasprotno in obratno vrednost števila, 

•  primerja in ureja cela števila, 

•  izračuna vrednost številskega izraza s celimi in racionalnimi števili (z največ tremi računskimi operacijami), 

•  upošteva prednost računskih operacij v izrazu,

•  uporablja žepno računalo za izračun vrednosti številskega izraza,

•  potencira cela in racionalna števila, 

•  pozna kvadratni koren popolnega kvadrata (do števila20),

•  sešteva, odšteva in množi enočlenike, 

•  izračuna vrednost izraza s spremenljivko, če je znana vrednost spremenljivke, 

•  množi enočlenik z dvočlenikom,

•  v koordinatni mreži upodobi točko, narisani točki odčita koordinati, 

•  prepozna odvisnost količin, 

•  pozna in uporablja lastnosti premega sorazmerja, 

•  bere podatke iz različnih prikazov in jih uredi v preglednici,

•  pozna lastnosti večkotnika in ga opiše,

•  izračuna obseg in ploščino kroga,

•  uporablja Pitagorov izrek,

•  izdela model kocke in kvadra,

•  izračuna površino in prostornino kocke in kvadra,

•  uporablja skico pri reševanju geometrijskih nalog,

•  reši matematični problem in problem z življenjsko situacijo.

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ZA 9. RAZRED

Učenec:

•  množi dvočlenik z dvočlenikom, kvadrira dvočlenik in poenostavi izraz,

•  izpostavi skupni faktor v algebrskem izrazu,

•  prepozna linearno enačbo in reši s preoblikovanjem v ekvivalentne enačbe, 

•  izrazi neznanko iz matematičnih formul,

•  reši besedilno nalogo z uporabo lastnosti premega sorazmerja,

•  nariše graf premega sorazmerja, 

•  prepozna zapis linearne funkcije, pozna vlogo smernega koeficienta in začetne vrednosti, 

•  nariše graf linearne funkcije,

•  izračuna neznani člen sorazmerja,

•  prepozna podobne like, 

•  načrtuje podobne trikotnike,

•  daljico deli v zahtevanem razmerju,

•  opiše medsebojno lego geometrijskih elementov v prostoru (točka, premica, ravnina),

•  prepozna, opiše in skicira geometrijska telesa, 

•  izračuna površino in prostornino prizme, valja in stožca, 

•  pripravi in izvede anketo ter rezultate prikaže in interpretira,

•  reši matematični problem in problem z življenjsko situacijo.

Sprejeto na sestanku aktiva avgusta 2017.

Kriteriji ocenjevanja pri matematiki s tega dne veljajo dokler ne sprejmemo novega.

Aktiv učiteljev matematike:

Mateja Očko

Marija Kovačič